Mat 15 | SlvZNZ | STEP | Kmalu za tem je prišlo nekaj verskih učiteljev in farizejev iz Jeruzalema k Jezusu in ga vprašalo:

Matthew 15

Preveč pobožen, da bi poslušal Boga?

(Marko 7,1-23; Luka 11,37-41)

1 Kmalu za tem je prišlo nekaj verskih učiteljev in farizejev iz Jeruzalema k Jezusu in ga vprašalo: 2 “Zakaj se tvoji učenci ne držijo naših starih tradicij? Ne umivajo si rok pred jedjo.”

3 Jezus jim je postavil tole vprašanje: “Zakaj pa vi z vašimi predpisi kršite Božje zapovedi? 4 Takole se glasi ena izmed Božjih zapovedi: ‘Spoštuj očeta in mater! Kdor zaničuje svoje starše, mora umreti!’ ^{▼▼1 2. Mojzesova 20,12; 21,17.} 5 – 6 Vi pa pravite: ‘Če kdo reče svojim staršem, ki so v potrebi, da jim ne more pomagati, ker je svoje premoženje zapisal templju, ne krši Božje zapovedi.’ ^{▼▼V izvirniku: Če kdo reče očetu ali materi: V daritev bodi, s čimer bi ti jaz pomagal, ni več zavezan spoštovati očeta svojega ali matere svoje.} Tako z vašimi predpisi razglašate Božjo zapoved kot neveljavno. 7 Hinavci, ki se delate navidez svete! Izaija je čisto prav povedal o vas:

8 ‘Ti ljudje znajo lepo govoriti o Bogu,
toda s srcem niso pri stvari.
9 Njihova služba Bogu nima nobene vrednosti,
ker so Božje zapovedi zamenjali s svojimi človeškimi.’ ” ^{▼▼Izaija 29,13; Jeremija 8,8.}
10 Potem je Jezus poklical množico k sebi: “Poslušajte, kaj vam pravim in zapomnite si: 11 Človek ni nečist zaradi tega, kar pride vanj, ampak zaradi tega, kar pride iz njega. To ga lahko loči od Boga.” 12 Potem so učenci pristopili k Jezusu in ga vprašali: “Ali veš, da si s tem razjezil farizeje?” 13 Jezus je odgovoril: “Vsako rastlino, ki je ni zasadil moj nebeški Oče, bodo izpulili. 14 Ne dopustite, da bi vas preplašili! Oni bi radi vodili tiste, ki so slepi, pa sami ne vidijo. Skupaj s slepimi, ki jih želijo voditi, bodo padli v prepad.” 15 Tedaj je Peter dejal: “Tega nismo razumeli.” 16 “Tudi vi tega še vedno niste doumeli?” je vprašal Jezus. 17 “Ali vam ni jasno, da vse, kar človek jé, najprej prebavi potem pa izloči? 18 Hudobne besede pa pridejo iz hudobnega srca in onečistijo človeka, ki jih izgovori. 19 Iz srca pridejo hudobne misli, ki potem pripeljejo do umora, prešuštva, poželenja, kraje, laži in obrekovanja. 20 To stori človeka nečistega pred Bogom, ne pa to, da sede za mizo z neumitimi rokami.”

Jezus pomaga tujki

(Marko 7,24-30)

21 Potem je Jezus zapustil to okolico in se podal v okolico mest Tira in Sidona. 22 Tam ga je srečala žena, ki ni bila Judinja in ga prosila: “Gospod, Sin Davidov, usmili se me! Mojo hčerko strašno muči nečisti duh.” 23 Jezus pa se ni zmenil zanjo. Učenci so mu govorili: “Pošlji jo proč! Vidiš, da neprestano kriči za nami.” 24 Potem je rekel ženi: “Imam nalogo, da pomagam samo tistim, ki pripadajo izraelskemu ljudstvu.” ^{▼▼V izvirniku: Nisem poslan, razen le k izgubljenim ovcam Izraelove hiše.} 25 Ona pa je prišla še bliže, vrgla se je na tla pred njim in moledovala: “Gospod, pomagaj mi!” Jezus je spet odgovoril: 26 “Ni prav, da vzamemo kruh otrokom in ga vržemo psom.” 27 “Res je,” je odvrnila žena, “vendar psički jedo drobtinice, ki padajo z gospodarjeve mize.” 28 Jezus ji je odgovoril: “Velika je tvoja vera. Kar si pričakovala, naj se zgodi.” Ta trenutek je njena hči ozdravela.

Jezus ozdravi mnogo ljudi

(Marko 7,31-37)

29 Jezus se je vrnil h Genezaretskemu jezeru. Povzpel se je na goro in tam sedel. 30 K njemu je prišla velika množica. Med njimi so bili hromi, slepi, pohabljeni, nemi in mnogi drugi bolniki. Privedli so jih k Jezusu in vse je ozdravil. 31 Ljudje niso mogli razumeti, da nemi govorijo, hromi hodijo in slepi vidijo. Slavili so Izraelovega Boga, ko so vse to videli.

Štiri tisoč ljudi se nasiti

(Marko 8,1-10)

32 Jezus je nato poklical k sebi svoje učence: “Ti ljudje se mi smilijo. Že tri dni so pri meni in nimajo kaj jesti. Nočem jih poslati lačne odtod, spotoma lahko opešajo.” 33 Učenci pa so odgovorili: “Od kod pa nam kruh za toliko ljudi? Daleč naokrog ne stanuje živ človek.” 34 Jezus jih je vprašal: “Kaj pa imate vi pri sebi?” Odgovorili so: “Sedem hlebov in nekaj malih ribic.” 35 Nato je Jezus naročil, naj posedejo ljudstvo, da bi jedlo. 36 Vzel je sedem hlebov in ribe. Zahvalil se je Bogu za hrano, razdelil kruh in ribe in podal učencem, ki so razdelili med ljudstvo. 37 – 38 Vsak je jedel kolikor je hotel; bilo je kakih štiri tisoč mož brez žensk in otrok. Na koncu so učenci zbrali ostanke: sedem polnih košar je ostalo. 39 Šele zdaj je Jezus poslal ljudstvo domov. Sam pa je stopil v čoln in se nameril v Magadan.